Balanced test poročilo
Ali veste, da
- ima kar 95 % ljudi na svetu neravnovesje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami
- ima kar 75 % ljudi na svetu to razmerje 15:1 ali celo višje
- je naravno razmerje 1:1, dopustno pa vse do 3:1
- mora odrasel človek, ki tehta 80 kg zaužiti dnevno vsaj 3 g omega 3 (EPA + DHA)
- mora večina ljudi znižati uživanje omega-6 maščobnih kislin, ki jih vsebujejo rastlinska olja kot so sončnično, koruzno in sojino
- dnevno uživanje mastnih rib zmanjša nivo omega-6 maščobnih kislin oz. vpliva na zmanjšanje funkcionalnega vpliva omega-6
- je zdrava vrednost EPA v krvi 3,6 % in DHA 4,7 % in da mora biti njuna skupna vrednost vsaj 8 %, še bolje 10 %
- nivo EPA in DHA vpliva na naše razpoloženje in možgane
- neustrezno razmerje omega-6 in omega-3 vpliva na delovanje naših celic oziroma na prožnost celičnih membran
- togost celičnih membran onemogoča našemu telesu, da vsrka hranila, ki mu jih dovajamo s hrano
- togost celičnih membran onemogoča našemu telesu, da izloči vse nepotrebne snovi
- ustrezno razmerje omega-6 in omega-3 zmanjša koncentracijo nasičenih maščobnih kislin v krvi, kar hkrati zmanjša možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni
- če nivo nasičenih maščobnih kislin presega 37 %, pomeni, da imate neravnovesje med zaužitimi ogljikovimi hidrati in porabo energije, kar dolgoročno vpliva na pridobivanje telesne teže
- se višek ogljikovih hidratov v telesu shrani kot nasičene maščobne kisline tako v celičnih membranah kot tudi v maščobnem tkivu
- zmanjšanje vnosa ogljikovih hidratov in škroba vpliva tudi na zmanjšanje nivoja nasičenih maščobnih kislin v telesu
- AA (arahidonska kislina) je najpomembnejša omega-6 maščobna kislina, ampak je naše telo ni sposobno proizvesti, zato jo moramo zaužiti s prehrano
- predstavlja AA izhodišče za proizvodnjo hormonov, ki sodelujejo pri fizioloških vnetnih procesih, ki se sprožijo, da zaščitijo naše telo pred vnetji ali po poškodbah
- imajo sodobne diete velik presežek omega-6 linolne kisline (LA)
- LA uravnava nadaljnjo proizvodnjo omega-6 maščobne kisline AA
- genetika močno vpliva na sposobnost tvorjenja AA
- zdravo povprečje AA se giblje med 6,5 % in 9,5 %
- če imate vrednost AA nižjo od 5 %, lahko pomaga, če v svojo dieto vključite živila z visoko vrednostjo AA, kot so piščanec, puran, svinjina in gojeni losos
- če imate vrednost AA višjo od 10 %, lahko pomaga, če se izogibate prej omenjenim živilom
Maščobne skupine v prehrani – Kako prilagoditi prehrano, da izboljšate razmerje omega-6:3 maščobnih kislin?
Nasičene maščobne kisline
Da bi izboljšali obrambno raven vašega telesa in pretočnost celičnih membran, vam priporočam, da se izogibate prehrani bogati z nasičenimi maščobami ali pa izbirate ta živila, vendar z nižjo vrednostjo maščob. Presežek sladkorja v prehrani se pretvori in shrani kot nasičena maščobna kislina v celičnih membranah in maščobnih tkivih. Na drugi strani pa zmanjšanje vnosa sladkorja in škroba vpliva na zmanjšanje nivoja nasičenih maščobnih kislin v telesu.
Povečan vnos mesa v kombinaciji s sirom in drugimi mlečnimi proizvodi pa je svetovan, kadar je potrebno povečati nivo le-teh. Ostalim živilom bogatim z njimi pa se raje izogibajte.
Nasičene maščobe najdemo v živilih kot so
- s presežkom ogljikovih hidratov (sladkor, škrob, beli kruh, krompir, riž in testenine)
- mastni mlečni izdelki (mleko, maslo, smetana)
- meso
- torte in peciva
- piškoti in krekerji
- omake
- hitra prehrana, hamburgerji, pice
Enkrat nenasičene maščobe
Da bi izboljšali obrambno raven vašega telesa in pretočnost celičnih membran, vam priporočam, da se izogibate prehrani bogati z enkrat nenasičenimi maščobami.
Enkrat nenasičene maščobne kisline naj bi bile bolj zdrave kot nasičene maščobne kisline, čeprav lahko telo ti dve skupini maščobnih kislin tvori iz beljakovin in ogljikovih hidratov. Tradicionalna mediteranska prehrana ima razmerje med nasičenimi in enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami 2:1.
Enkrat nenasičene maščobe (omega-9) najdemo v živilih kot so
- olive in olivno olje
- olje ogrščice
- mandlji
- avokado
- arašidi
- brazilski in indijski oreščki
- lešniki
- pistacije
Večkrat nenasičene rastlinske maščobe
Prav tako, da bi izboljšali obrambno raven vašega telesa in razmerje omega-6:3, vam priporočam, da se izogibate prehrani bogati z večkrat nenasičenimi rastlinskimi maščobami ali pa izberite tista tovrstna živila, ki vsebujejo manj maščob. Lahko tudi zamenjate olja bogata z omega-6 (sončnično, koruzno oz. sojino olje) za tista, ki imajo nižjo vrednost omega-6, kot so olivno (ekstra deviško), kokosovo, makadamijevo, avokadovo in repično olje ali pa maslo ghee. Če je potrebno povečati vnos večkrat nenasičenih rastlinskih maščob, vaši prehrani dodajte tovrstna živila.
Večkrat nenasičene rastlinske maščobe (omega-6) najdemo v živilih kot so
- rastlinska margarina, rastlinska olja,
- majoneza
- meso
- sončnično, koruzno in sojino olje
- olje grozdnih pešk
- sezam
Večkrat nasičene ribje maščobe (omega-3)
Moderna prehrana je revna z omega-3 maščobnimi kislinami in se močno razlikuje od prehrane naših prednikov. In ravno to je razlog, da mora večina svetovnega prebivalstva povečati vnos živil bogatih z omega-3. Ker se rastlinska omega-3 (ALA) v našem telesu ne spreminja v zadostni meri v EPA in DHA, lahko zagotovimo njeno povečanje zgolj z vnosom mastnih rib.
S tem omogočimo telesu, da poveča obrambni mehanizem, izboljša omega-3 indeks, izboljša razmerje omega-6:3, poveča pretočnost celične membrane in nenazadnje poveča tudi mentalno moč.
Dnevne potrebe po morskih omega-3 EPA in DHA maščobnih kislinah je odvisna od telesne teže. Odrasla oseba, ki tehta 80 kg potrebuje približno 3 g omega-3 na dan, da dvigne nivo na 8 % ali več. Večina ostalih prehranskih dopolnil priporoča od 150 mg do 1,5 g omega-3. Žal to ni dovolj, če hkrati dnevno ne uživate mastnih rib. Dnevni vnos 0,15 ml/kg Zinzino BalanedOil+ oskrbi vaše telo s potrebno količino omega-3.
Večkrat nenasičene ribje maščobe (omega-3) najdemo v živilih kot so
- mastne ribe (losos, postrv, slanik, skuša, tuna, sardine, ostrigar, iverka)
- Zinzino BalancedOil+
Kako vedeti, kakšno imate razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami?
To najlažje preverite tako, da naredite test.
Test izmeri 11 maščobnih kislin, ki skupaj predstavljajo 98 % vseh maščobnih kislin v krvi.
Na podlagi teh vrednosti se izračuna:
- zaščitno vrednot (koliko se je vaše telo sposobno braniti pred raznimi napadi iz okolja)
- omega-3 indeks
- omega-6:3 razmerje
- pretočnost celičnih membran
- mentalno moč
- AA indeks
Test izmeri 11 maščobnih kislin
Nasičene maščobne
- PA palmitinska kislina (23,12 % – 25,05 %)
najdemo jo v živilih kot so mleko in mlečni izdelki … palmino olje - SA stearinska kislina (12,51 % – 13,77 %)
najdemo jo v živilih kot so govedina, svinjska mast, kakavovo in karitejevo maslo, kokosovo olje in rastlinski voski
Omega-9
- OA oleinska kislina (20,93 % – 23,39 %)
najdemo jo v živilih kot so olivno, avokadovo, arašidovo, mandljevo in lešnikovo olje pa tudi v sončničnem, sezamovem in koruznem olju
Omega-6
- LA linolna kislina (18,44 % – 21,26 %)
ne moremo je tvoriti sami
dobiti jo moramo s hrano, kot je sončnično, koruzno in sojino olje, pa tudi sezamovo, bučno in arašidovo olje - GLA – gama-linolenska kislina ( 0,11 % – 0,22 %)
je pomembna pri uravnavanju vnetij, hormonskega ravnovesja in zdravju kože
telo jo lahko dobi iz LA linolne kisline
pretvorba ni učinkovita in se zmanjša zaradi stresa, staranja, slabih prehranskih navad, pomanjkanja cinka, magnezija, vitamina C, B6 in niacina
najdemo jo v olju svetline, boražine in črnega ribeza - DGLA dihomo-gama-linolenska kislina (0,91 % – 1,16 %)
skrbni za uravnavanje vnetij in zdravje celic
LA se pretvori v GLA, ta v DGLA in ta v AA - AA arahidonska kislina (6,50 % – 9,50 %)
ustvarja vnetne procese
če je v telesu preveč arahidonske kisline (iz mesa, mlečnih izdelkov, industrijskih olj) in premalo DGLA, pride do pretirane vnetne reakcije
zato je ustrezno razmerje med GLA, DGLA in omega-3 ključnega pomena za zdravje
Omega-3
- ALA alfa-linolenska kislina (0,38 % – 0,63 %)
telo je ne more tvoriti samo
najdemo jo v hrani kot je laneno seme, chia semena, oreščki, olje ogrščice, konopljino olje, soja in sojino olje - EPA eikozapentaenojska kislina (3,33 % – 5,02 %)
najdemo jo predvsem v morski hrani, kot je losos, sardine, inčuni, skuša, sled, morska postrv, manj v tuni - DPA dokozapentaenojska kislina (1,95 % – 2,36 %)
nastane v telesu kot vmesni produkt ALA- EPA – DPA – DHA
zmanjšuje vnetja, tveganja srčno-žilnih bolezni, podpira delovanje možganov in živčnega sistema, pospešuje celjenje ran, uravnava delovanje krvnih žil in strjevanja krvi, vpliva na zdravje kože - DHA dokazaheksaenojska kislina (4,23 % – 4,95 %)
pomembna za oči, možgane in živčni sistem
najdemo jo v hrani kot je losos, skuša, sardine, sled, tuna, inčuni in morska postrv
Viri maščobnih kislin
Hrana, ki jo uživate, se neposredno odraža na vaši krvi. S premišljenimi spremembami prehranskih navad lahko pomembno prispevate k boljšemu ravnovesju v telesu. Test omogoča vpogled v 11 ključnih maščobnih kislin v krvi, ki skupaj predstavljajo kar 98 % vseh maščobnih kislin. Če želite učinkovito prilagoditi svojo prehrano, je poznavanje vsebnosti maščobnih kislin v živilih ključnega pomena.
Skoraj vsa hrana vsebuje veliko različnih maščobnih kislin, vključno z nasičenimi, enkrat nasičenimi, večkrat nasičenimi omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami. Količina maščobnih kislin pa se razlikuje od hrane, zato je pomembno, katero hrano zaužijemo.
Primer 11 različnih virov maščobnih kislin
PA palmitinska kislina C16:0, nasičena
- palmino olje in izdelki, ki vsebujejo palmino olje (npr. peciva, krekerji, ocvrt krompir, čips …)
- maslo
- mastno goveje meso in izdelki iz njega
- polnomastno mleko
- kakavovo maslo in kakav v prahu
- svinjska mast in mastno svinjsko meso in izdelki iz njega
- jagnječja maščoba in izdelki iz nje
- čokolada
- polnomasten sir
- jajčni rumenjak in izdelki iz njega
- mastna perutnina in izdelki iz nje
- avokado ter izdelki iz njega
- kokos in kokosovo olje
- različni oreščki )indijski oreščki, makadamija, pinjole, brazilski oreščki, pistacije, lešniki, mandlji, orehi)
- izdelki iz moke katerim je dodano maslo, margarina ali palmino olje
SA stearinska kislina, C18:0, nasičena
- kakavovo maslo
- kakav v prahu
- čokolada
- goveja maščoba in izdelki iz nje
- svinjska mast in izdelki iz nje
- jagnječja maščoba in izdelki iz nje
- polnomastni siri
- jajčni rumenjak
- maslo
- mastna perutnina
- polnomastno mleko
- palmino olje
- kokosovo olje
- avokado in izdelki iz njega
- izdelki iz moke katerim je dodano maslo,
- margarina ali palmino olje
- manj v oreščkih
OA oleinska kislina, C18:1 omega-9
- rastlinska olja
- žafranikovo olje
- ekstra deviško olivno olje
- svetlinovo olje
- mandlji in mandljevo olje
- lešniki in lešnikovo olje
- makadamija in makadamijino olje
- avokado in avokadovo olje
- pistacije in pistacijevo olje
- olje oljne repice (ogrščice)
- arašidi in arašidovo olje
- različni oreščki (največ
mandlji, lešniki in makadamija –
manj pistacija, arašidi, brazilski oreščki in orehi) - Zinzino BalancedOil+
LA linolna kislina, C18:2, omega-6
- žafranikovo olje
- sončnično olje
- koruzno olje
- sojino olje
- orehi in orehovo olje
- sezamovo olje
- bučna semena
- brazilski oreščki
- indijski oreščki
- shia semena
- laneno seme
- mandlji
- lešniki
- svinjina, svinjska mast in izdelki iz svinjine
- palmino olje in izdelki, ki vsebujejo palmino olje (npr. peciva, krekerji, ocvrt krompir, čips …)
- avokado in proizvodi iz avokada
- perutnina in izdelki iz perutnine
- jajčni rumenjaki
- izdelki iz moke katerim je dodano
- sončnično, repično (olje oljčne repice – ogrščica) ali palmino olje ali maslo
ALA alfa-linolna kislina, C18:3, omega-3
- semena (chia, lanena, konopljina)
- rastlinska olja (perilino in ričkovo olje, manj pa v konopljinem, orehovem in ogrščičinem olju)
- najdeno tudi v špinači, rukoli in brstičnem ohrovtu, avokadu, jagodičevju
(borovnice, brusnice,maline,robide, črni ribez), orehih
GLA gama linolna kislina, C18:3 omega-6
- v manjših količinah v rastlinskih oljih
(boraginovo olje, olje črnega ribeza in svetlinovo olje)
DGLA dihomo-gama-linolenska kislina, C20:3, omega-6
- v manjših količinah v rastlinskih oljih
(boraginovo in svetlina olje ter olje črnega ribeza) - tudi v jetrih
- nekaterih fermentiranih živilih
(kefir, jogurt, kislo mleko, zreli sir, kislo zelje, kimči, fermentirana soja)
AA arahidonska kislina, C20:4, omega-6
- jajčni rumenjak
- meso (govedina, svinjina, jagnjetina)
- perutnina in izdelki iz perutnine (zlasti koža in temno meso)
- notranji organi (jetra, možgani)
- mast in maščobni izdelki živalskega izvora
- polnomastni mlečni izdelki
- ribje ikre
EPA eikozapentanojska kislina, C20:5, omega-3
- mastne ribe in izdelki iz mastnih rib
(divji losos, skuša, sardine, arktična polenovka, morska postrv, haring, modroplavuta tuna) - jetra belih rib
- ikre
- morski sadeži in alge
- Zinzino BalancedOil+
DPA dokozapentaenojska kislina, C22:5, omega-3
- mastne ribe in izdelki iz mastnih rib
(skuša, haring, divji losos, arktična polenovka, sardine, morska postrv, modroplavuta tuna) - jetra belih rib
- morski sadeži in alge
- Zinzino Balanced proizvodi
DHA dokozaheksaenojska kislina, C22:6, omega-3
- mastne ribe in izdelki iz mastnih rib
(divji losos, skuša, haring, sardine, morska postrv, modroplavuta tuna) - jetra belih rib
- morski sadeži in alge
- tjuljevo olje
- Zinzino BalancedOil+
Spremembe prehranskih navad, ki smo jim priča zadnjih 100 do 150 let, so drastično vplivale na zaužitje omega-6 in omega-3 osnovnih maščobnih kislin, kot tudi antioksidantov rastlinskega izvora.
Predelana in visoko predelana hrana vpliva na vse večji vnos rastlinskih olj, mesa, sladkorja in škroba ter nas je prikrajšala za kompleksne ogljikove hidrate, vlaknine in svežo zelenjavo. Hkrati smo za vsaj 50 % zmanjšali fizično aktivnost. Tako smo prešli iz uravnovešene protivnetne hrane do neuravnovešene prehrane, ki povzroča vnetja. Vse to pa vpliva na naše zdravje.
Maščobne kisline izvajajo veliko nalog in so potrebne za fizično zdravje telesa. Pomembna sta tako količina kot kakovost maščob, ki jih vnašamo v telo. Poleg tega, da so maščobe vir energije, so ključne za sestavo, strukturo in delovanje celičnih membran, kakor tudi za hormonsko delovanje (signaliziranje v telesu). Zato neravnovesje maščobnih kislin povezujemo s kar nekaterimi težkimi motnjami, poveznimi z življenjskim slogom.
Omega-6 in omega-3 maščobne kisline
Povečano uživanje sojinega olja je npr. v Ameriki povzročil vnos omega-6 linolne kisline (LA) z 0,01 kg na leto v letu 1909, na sedanjih 12 kg na leto. Zaužita LA se v telesu spremeni v omega-6 arahidonsko kislino (AA). Te biološko aktivne sestavine iz AA so odgovorne za sprožitev in nadaljevanje akutnih vnetij v telesu, kar lahko pripelje do bolezni povezanih z življenjskim slogom.
V primerjavi s prehrano na kateri se je človeštvo razvilo, ima današnja zahodnjaška prehrana splošen primanjkljaj omega-3. Nadomestek morskim omega-3 maščobnim kislinam EPA in DHA, ki ju potrebuje telo kot gradnike, je vegetarijanska omega-3 kislina alfa-linolna kislina (ALA), ki pa ni v zadostni meri spremenjena v EPA in DHA. V povprečju je pretvorba ALA v EPA zgolj 0,2 %, v DPA 0,13 % in v DHA 0,05, kar skupaj znese manj kot 4 % omega-3 (EPA+DHA), za zdravo delovanje telesa pa potrebujemo 8 %.
Zato je ravnovesje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami bistveno za dobro zdravje.
Večkrat nenasičene bistvene maščobne kisline
Omega-3 in omega-6 sta večkrat nenasičeni maščobni kislini (PUFA), kar pomeni, da ima njuna maščobna kislina dvojno vez. Pri omega-3 maščobnih kislinah je prva dvojna vez med tretjim in četrtim ogljikovim atomom, šteto od metilnega konca (CH₃) ogljikove verige. Omega-6 maščobne kisline imajo njihovo prvo dvojno vez med šestim in sedmim ogljikovim atomom, šteto od metilnega konca. V človeškem telesu se nasičene in nenasičene maščobe lahko tvorijo iz ogljikovih skupin v ogljikovih hidratih in beljakovinah, ampak nam manjka potreben encim, da bi proizvedli bistvene večkrat nenasičene maščobne kisline, kot sta omega-3 in omega-6. Bistvene maščobne kisline so tiste, ki jih telo ne more proizvesti samo, zato jih moramo zaužiti s hrano.
Najpomembnejši med njimi sta:
- linolna kislina (LA, C18:2, omega-6) in
- alfa-linolenska kislina (ALA, C18:3, omega-3).
Iz njiju lahko nato telo v ugodnih razmerah tvori:
- arahidonsko kislino (AA, C20:4, omega-6),
- gama linolno kislino (GLA, C18:3, omega-6),
- dihomo-gama-linolenska kislino (DGLA, C20:3, omega-6),
- eikozapentanojsko kislino (EPA, C20:5, omega-3),
- dokozaheksaenojsko kislino (DHA, C22:6, omega-3).
Tvorjenje se izvaja s pomočjo številnih desaturacij (zmanjšanje nasičenosti) in elongacij (podaljševanj – verig maščobnih kislin). LA in ALA tekmujeta za iste desaturacijske in elongacijske encime dolgih verig maščobnih kislin AA, EPA in DHA. Kar pomeni, da čeprav je ALA prednostni substrat (reaktant, osnova) v tem procesu, se bo tvorilo več AA zaradi večjega vnosa omega-6 maščobnih kislin v primerjavi z omega-3 maščobnimi kislinami.
Sinteza prostaglandinov
Nadalje v procesu se bodo iz AA in EPA proizvedli lokalno delujoči hormoni in signalne molekule (eikozanoidi) v t. i. sintezi prostagladinov. Eikozanoidi nastanejo, ko se sprosti encim ciklooksigenaza, sinteza prostaglandinov pa se prične z oksidacijo maščobnih kislin AA in EPA. Ko so te maščobne kisline oksidirane, se začetna struktura spremeni v tip prostaglandinov, ki ga telo potrebuje v določenem trenutku. COX1 in COX2 sta ciklooksigenazi, encima, ki sodelujeta v sintezi prostaglandinov iz maščobnih kislin (predvsem arahidonske kisline). COX1 je encim, ki je odgovoren za vzdrževanje normalnega nivoja prostagladinov v telesu, med tem ko se COX2 sproži, ko je tkivo poškodovano ali ko se pojavi vnetje. Sinteza prostaglandinov se izvaja v skoraj vseh celicah v telesu. Sodijo v skupino eikozanoidov (to so signalne molekule, ki izhajajo iz večkrat nenasičenih maščobnih kislin, predvsem iz arahidonske kisline), ker so sestavljene iz 20 ogljikovih atomov. Prostaglandini imajo od 1 do 5 dvojnih vezi (PG E1, PG E2 …).
PG E2 se tvori iz omega-6 maščobne kisline AA preko LA ali pa neposredno iz AA, kar najdemo pri mesu z žiti rejenih živali. PG E2 je protrombotičen, kar pomeni, da je odgovoren za zaustavitev krvavenje, kot tudi za celjenje. Ampak PG E2 lahko povzroči tudi trombozo, vpliva na krvni pritisk in nehoteno krčenje mišic. PG E2 sodeluje tudi pri vseh vnetjih in bolečinskih procesih v telesu. Še vedno pa je pomembno, da je PG E2 med drugim v ravnovesju s PG E3, da se izognemo vnetnim situacijam v telesu, ki so posledica visokega vnosa LA in AA.
PG E3 se tvori iz omega-3 maščobnih kislin EPA (preko ALA) ali pa direktno iz EPA (če uživamo veliko mastnih rib). Ima antikoagulacijski učinek (proti strjevanju) v krvi in v telesu deluje protivnetno.
Omega 6 in omega-3 maščobne kisline in ravnovesje prostaglandina v telesu
Tvorjenje prostaglandinov (biološko aktivne snovi, ki jih telo proizvaja iz maščobnih kislin, predvsem iz arahidonske kisline saj spadajo med eikozanoide) je pod močnim vplivom naše diete in tudi pod vplivom hormonskega ravnovesja telesa, našega zdravja, zdravil, ki jih jemljemo itd. Mnogo ljudi ima zaradi uživanja velikih količin rastlinskih olj in mesa v telesu preveč omega-6 maščobne kisline AA, kar posledično pomeni tvorjenje veliko PG E2. Če prehrana ni uravnotežena z vnosom omega-3 maščobnih kislin EPA in DHA, se pojavi neravnovesje med PG E2 in PG E3, kar se odraža v povečanem tveganju za razvoj kroničnih vnetij. Sinteza prostaglandina se lahko uravnovesi s prehrano, ki je bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, kar pripomore k tvorjenju bolj blagodejnega prostagladina PG E3.
Oksidativni stres in zdravje
Oksidativni stres je stanje v telesu, ko je preveč prostih radikalov in premalo antioksidantov, da bi jih nevtralizirali. Vse celice tvorijo proste radikale in reaktivni kisik, ki lahko poškodujejo nenasičene maščobne kisline, kot sta omega-3 in omega-6, v celičnih membranah ter povzročijo njihovo oksidacijo. Zato je telo razvilo svoj lasten obrambni mehanizem proti žarkosti. Oksidativni stres je stanje, ki nastane, kadar se v telesu tvorijo prosti radikali hitreje, kot jih lahko telesni antioksidanti nevtralizirajo. To se pogosto zgodi po daljši fizični aktivnosti in se poslabša ob neuravnovešeni prehrani in prehrani, ki spodbuja vnetja. Neravnovesja, ki tvorijo oksidativni stres v telesu, lahko odpravimo s spremembo prehrane. Dobro zaščito si zagotovimo z vsakodnevnim uživanjem antioksidantov, ki jih zaužijemo v 5-ih do 9-ih obrokih sadja in zelene zelenjave ali ekstra deviškega olivnega olja. Žal pa večina ljudi zaužije zgolj polovico priporočene količine antioksidantov. Ljudje, ki se redno gibajo, a ne uživajo uravnotežene prehrane, imajo lahko previsok nivo oksidativnega stresa. To kaže, da so aktivne osebe, ki so genetsko dovzetne za bolezni, še posebej ranljive, če je njihova vsakodnevna prehrana neuravnotežena in takšna, ki spodbuja vnetje.
Na tržišču dostopna olja
Pred časom, ko hrana še ni bila tako predelana, so obstajala zgolj organsko pridelana in nepredelana olja. Dandanes je na Norveškem večina na tržišču dostopnih olj predelanih in rafiniranih (prečiščenih). Postopek prečiščevanja odstrani vse okuse, vonje in morebitne nečistoče, ki bi lahko škodovali ali poslabšali vonj, okus ali videz izdelka. Ta proces pa odstrani tudi naravne antioksidante, vitamine in ostale manjše snovi, kot so polifenoli, ki imajo blagodejne protivnetne lastnosti. Odstranitev hranil in pomembnih protivnetnih sestavin je samo delno nadomeščeno z dodajanjem antioksidantov, ki pa jih dodajajo zaradi stabilizacije. Ko iz olj, ki jih uživamo, odstranimo te pomembne hranilne sestavine, to poveča pro-vnetni značaj naše sodobne prehrane. Tak primer je tudi olivno olje. Med prečiščevanjem olivnega olja so odstranjeni polifenoli. Oktobra 2011 je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) odobrila trditev o zdravju srca, povezano s polifenoli v oljčnem olju: »Polifenoli v oljčnem olju prispevajo k zaščiti krvnih lipidov pred oksidativnim stresom.« Žal lahko že odstranitev manjših sestavin med rafiniranjem vpliva na bioaktivnost olj. Podoben primer je odstranjevanje vitamina A in D med prečiščevanjem ribjega olja.
Zinzinovi uravnovešeni proizvodi
Da bi nadomestili izgubo pomembnih hranilnih sestavin med postopkom prečiščevanja (rafiniranja) ribjega olja, edinstveni uravnoteženi izdelki Zinzino vsebujejo kombinacijo biološko aktivnih antioksidantov iz hladno stisnjenih oljk (polifenolov), vitamina D ter ustreznega odmerka morskih omega-3 EPA in DHA iz rib.
Te sestavine se medsebojno dopolnjujejo. Omega-3 EPA in DHA iz rib, krožijo v krvi in se hitro odzovejo, če se pojavi vnetje na določenem mestu (lokalno). Pretvorijo se v biološko aktivne sestavine (resolvini – pomagajo razrešiti vnetje in protektini – ščitijo celice pred poškodbami), ki zagotovijo uravnotežen imunski odziv telesa. Polifenoli so tudi močno protivnetno sredstvo, ki blokirajo vnetja in encime, ki poškodujejo tkiva. Polifenoli iz oliv vsebujejo tudi antioksidantne lastnosti, ki ščitijo celice in krvne lipide pred oksidativnim stresom (v sorazmerju z vnosom v telo). Vitamin D pa prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema.
