Zadnjič sem se srečala s starejšo gospo. Navzven je polna upanja in bi rada naredila še mnogo stvari, izboljšala zdravje … V bolj sproščenem pogovoru pa hitro pridejo do izraza priučene beseda ali pa morda dejansko razmišljanje. Naključno je debata nanesla na vzdrževanje, ki je povezano z večjim finančnim vložkom in kaj hitro so privrele besede: „Za teh nekaj petkov …“. Ker sem te besede slišala pri več osebah, bi ponovno rada poudarila pomen naših besed in misli.
Vesolje nam je na uslugo, če smo mi usklajeni s tem kar govorimo. Kaj naj torej naredi? Naj da tej osebi zdravje, ali pa naj ji podari še teh nekaj petkov?
